Martin, leto XXXIX, številka 5

VELIKA NOČ:

Sveti Avguštin je o velikonočni aleluji v neki pridigi dejal: »Pojmo tu na zemlji alelujo, ko še živimo v skrbeh, da jo bomo nekoč lahko gotovo peli … Pojmo jo danes, čeprav se ne moremo veseliti miru v sebi, ampak da bi v stiski našli tolažbo. Kakor poje popotna pesem: Poj in se razpoj! Pojoč se tolaži v stiski, ne bodi zlovoljen! Poj in se razpoj!«

Mnogi kristjani so danes izgubili občutek za skrivnost velike noči. Nadvse se veselijo pomladi, ampak lepote pomladi povezujejo bolj z doživljanjem prebujene narave, kot z velikonočno skrivnostjo. Za zgodnjo Cerkev je to sodilo skupaj: vstajenje Jezusa Kristusa obnavlja tudi stvarstvo. Velika noč je bila v izvoru praznik pomladi; Judje so s praznovanjem pashe izbrisali kanaanski pomladni praznik in ga spremenili. Kristjani so v velikonočni skrivnosti prepoznali pravo pomlad: življenje je močnejše od smrti. Otrplost groba se preobrazi v cvetoči vrt. Vezi, ki nas ločujejo od življenja, se pretrgajo. Z vstajenjem odkrijemo novo živost na svoji duši in telesu. Pot vstajenja, ki jo hodimo v dneh velikonočnega časa, je pot do vedno večje živosti, svobode in veselja. Hoditi vstajenjsko pot pomeni osvobajati se vsega, kar nas ovira pri resničnem življenju, stopiti iz sebe in tako izkusiti širino in svobodo življenja, vstati iz sanjarjenja o iluzijah in se postaviti na trdna tla. V postnem času smo se tako v križevem potu ob Jezusovem trpljenju poglabljali v svoje lastne rane, sedaj z veliko nočjo pa stopamo v čas, ko pozabimo na svojo ranjenost: obrnimo se k življenju, ki bi rado vzcvetelo iz naših ran. Danes, ko se mnogi ljudje utapljajo v ranah iz preteklosti, nas želi vstajenje popeljati v življenje, ki je močnejše od vseh ranjenosti in blokad.

O B H A J A N J E    V E L I K E G A    T E D N A

VELIKI ČETRTEK:
To je večer zahvaljevanja za zakrament Jezusove navzočnosti med nami po sveti evharistiji. To je zakrament ljubezni, za katerega se najlepše zahvalimo z medsebojno ljubeznijo.

VELIKI PETEK:
Za vse, ki hočejo biti Jezusovi učenci, velja njegova beseda, naj sprejmemo vsak svoj križ in ga nosimo za Njim. Ob Jezusovem križu, ki ga počastimo med obredi velikega petka, se spominjamo dneva njegove odrešilne smrti in prosimo Gospoda za moč, da bi zvesto nosili križe, s katerimi je posejano naše življenje.

VELIKA SOBOTA:
Ta dan se Cerkev ustavlja ob Gospodovem grobu, premišljuje njegovo trpljenje in smrt, ter v molitvi pričakuje njegovo vstajenje. Ves dan obiskujemo Božji grob, nesemo k žegnu, zvečer pa se udeležimo velikonočne vigilije. Ob Božjem grobu je izpostavljeno Najsvetejše, kajti Jezus je premagal smrt in živi med nami pod podobo kruha. Zato se ob obisku Božjega groba bolj osredotočimo na Najsvetejše, kot pa na podobo mrtvega Kristusa.

ČEŠČENJE NA VELIKO SOBOTO 

• 9.00 – 9.30: 9. razred
• 9.30 -10.00: 8. razred
• 10.00 – 10.30: 7. razred
• 10.30 – 11.00: 6. razred
• 11.00 – 11.30: 5. razred
• 11.30 – 12.00: 4. razred
• 12.00 – 12.30: 3. razred
• 12.30 – 13.00: 2. razred
• 14.00 – 15.00: Stražišče
• 15.00 – 16.00: Kalvarija in Labore
• 16.00 – 17.00: Zgornje in Srednje Bitnje
• 18.00 – 19.00: Savska Loka, Gor. Sava, Rakovica, Zabukovje, Pševo, Javornik

BLAGOSLOV VELIKONOČNIH JEDIL

Duhovniki v dekaniji smo upoštevali željo ljudi in sklenili, da bodo odslej blagoslovi v vseh cerkvah (tudi podružničnih). Še vedno ste povabljeni, da jedila v večjem številu prinesete k blagoslovu v župnijsko cerkev, ker bo ta združen tudi s češčenjem Jezusa v Božjem grobu. Zato bosta v župnijski cerkvi dva blagoslovi jedil. Če prinesete jedila k blagoslovu v katerokoli cerkev, ste kljub temu povabljeni, da si ta dan vzamete čas tudi za obisk župnijske cerkve in za molitev pred Najsvetejšim.

Razpored blagoslova jedil:

• 11.00 – Srednje Bitnje (Sv. Uršula)
• 11.30 – Zgornje Bitnje (Sv. Tomaž)
• 13.00 – župnijska cerkev
• 14.00 – Šmarjetna gora
• 15.00 – Sv. Jošt
• 16.00 – Sv. Jernej
• 17.00 – župnijska cerkev

Dar, ki ga izročite pri blagoslovu jedil, je namenjen za duhovnika. Bog povrni!