Martin, leto XXXIX, številka 6

MAJ – MESEC ŠMARNIC

M A J – mesec šmarnic, nas ponovno vabi, da bi stopili pred Marijo, se ji zahvalili za njeno spremstvo skozi naš vsakdan in jo prosili, da bi nam bila s svojim zgledom, ljubeznijo in toplino vzpodbuda k dobremu. 

Ko se bomo v teh dneh zbirali k šmarničnemu branju, litanijam in prepevali Marijine pesmi, naj nas vse to medsebojno poveže, da bomo med sošolci in prijatelji postali zgled pristnega veselja.

Ne pozabi se nam torej pridružiti, da bodo šmarnice tudi v tvoje življenje prinesle svežino, vonj pomladi, ter ob prijateljih tudi Marijino družbo in njen blagoslov.  

Marijino bistvo in delovanje je posredovanje, sredništvo med Bogom in svetom, med Kristusom in Cerkvijo, med Duhom in mesom, med svetom svetosti in svetom grešnikov. Marija stoji na vseh križiščih, da bi nam kazala pot (Hans Urs von Balthasar).

NEDELJA DOBREGA PASTIRJA – NEDELJA DUHOVNIH POKLICEV

ŽUPNIJA IN DUHOVNI POKLIC

Sveti Janez Krizostom nam odkrije lepoto župnijske skupnosti, ko pravi, da »je župnija zedinjenje duhov, soglasje duš, vez ljubezni in molitev duhovnikov«. Katekizem Katoliške cerkve pa nam pove, da »je župnija evharistična skupnost in srce liturgičnega življenja krščanskih družin, kraj molitve, sodelovanja pri svetem bogoslužju in medsebojne pomoči«. Hudo je, če se vse skupaj zaključi za štirimi zidovi cerkve ali domačega doma. Po Jezusovem zgledu smo poklicani k nenehnemu potovanju k drugim. Prva Cerkev je glede tega zelo dejavna.

Marsikomu je edina skrb njegovega krščanstva, da naroči sveto mašo, da bo na tisti in tisti datum, da kolikor toliko obiskuje sveto mašo in moli. Biti kristjan pomeni, da mi ni vseeno, kaj se dogaja z mojimi župljani. Preveč smo ujeti v ritem svojih težav, predani temu svetu. Premalo iščemo. Seveda ne gre samo za vidne poti. Potuje naj vsaj naša molitev. Le–ta je pravzaprav temelj vsakega našega iskanja. Ob tem bomo po Božji milosti našli ljudi, ki se bodo velikodušno odločili in izbrali duhovni poklic.

Župnija je tudi kraj, kjer Gospod kliče v duhovniško in redovniško življenje, v svobodno izbrano neporočenost in v devištvo iz ljubezni do Božjega kraljestva. Vsem, ki menijo, da imajo tak poklic, je sveti papež Janez Pavel II. dejal: »Vztrajno molite, da boste prišli do potrebne jasnosti. Potem pa izrecite veseli Da«. Bog prav gotovo kliče tudi mlade iz naše župnije. Mi jim pomagajmo in vztrajno molimo, da bodo prišli do prave jasnosti. Sv. Janez Pavel II. še nadaljuje: »Župnija je krščanska skupnost, pred katero je svetal zgled Dobrega pastirja in ki se zbira okrog svojega župnika in duhovnikovih sodelavcev. Zato vam pravim: Ljubite svoje duhovnike! Cenite jih, poslušajte jih, hodite za njimi. Vsak dan molite zanje. Ne pustite jih samih, ne k oltarju ne v vsakdanjem življenju. Nikoli ne nehajte moliti za duhovne poklice in za zvestobo tistih, ki so se že posvetili Gospodu in dušam.«